Phantasm

Mladenič in njegova skupina prijateljev se znajdejo v središču nenavadnega in grozljivega spleta dogodkov, ko v majhnem mestecu naletijo na skrivnostnega pokopališkega delavca, znanega le kot Visoki mož. Njegova prisotnost ob smrtih in prazen pokopališče skrivata nekaj zloveščega — pokojni se ne počivajo mirno, pač pa postanejo del njegovega hladnega načrta. Film razvija zgodbo skozi napetost in rahlo odtujen občutek, v katerem resničnost in nočna mora zbledita v eno.

Visoki mož uporablja nadnaravna, smrtonosna orožja, najbolj znane pa so bleščeče kovinske krogle, ki brenčijo po zrakih in prebadajo svoje žrtve. Poleg tega se pojavljajo čudna bitja in nezemeljske pejzaže, v katerih mrtvi postajajo njegovi hlapci. Mladi junaki se morajo spopasti ne le z nasiljem, temveč tudi z vprašanji, kaj se skriva za zidom običajnega vsakdana, ko se groza razkriva korak za korakom.

Celoten ton filma je obilno prepojen z nadrealnimi prizori, temačno estetiko in občutkom tesnobe, ki raste z napačnimi zvoki in nenavadnimi koti kamere. Nizkobudžetna produkcija ne zmanjša učinka; prav nasprotno, prispeva k intimni, nočne mori podobni atmosferi, kjer so detajli kot kovinski žarki in tihe grobe besede še bolj vznemirljivi. Prijateljstva in pogum mladih so preizkušeni, ko se spoprijemajo z nepojasnljivim in neustavljivim sovražnikom.

Phantasm je postal kultna klasika, znana po svojem edinstvenem pristopu k grozljivki in po prikazu smrti kot nekaj, kar ni le konec, temveč vratca v nekaj tujerodnega in hladnega. Zaključek pusti gledalca v dvomu in nelagodju, saj ostaja meja med sanjami in resničnostjo zamazana — ostaja občutek, da se zlo lahko pojavi kjerkoli, tudi v najbolj vsakdanjih prostorih.