Outbreak

Varuh državnega parka in njegova žena, ki se še vedno soočata z izginotjem svojega najstniškega sina, sledita slepemu upanju med zaraščenimi poti in praznimi kampi. Ko se v naravnem okolju razširi skrivnosten izbruh, se meja med strahom in dejstvom zamegli: sosedje izginjajo, simptomi so nejasni, spomini pa popačeni. Film uporablja osamljeno pokrajino in tihoto gozdov kot ozadje za napet, tanko tkivo med realnostjo in halucinacijo.

Zgodba se spremenjuje v preizkušnjo zakonske povezanosti, saj bolečina in culpa jemljejo vajeti razuma. Napetost raste v klaustrofobičnem ritmu, kjer vsak znak upanja hitro preide v dvom, in gledalec ostane na robu med razločevanjem resnice in zastrupljenimi domnevnimi resničnostmi. Končni obračuni z izgubo in resničnostjo pustijo odprto vprašanje, ali lahko ljubezen in spomin preživita v svetu, kjer se same resnice zlahka raztopijo.