Blackout

Majhno mestno okolje služi kot ozadje zgodbe o Charleyju, mučenem umetniku, katerega življenje ga obvladujejo pijanske epizode in vedno glasnejši sum, da bi bil morda volkodlak. Njegova percepcija se zamegli: meje med nočnimi epizodami in jutranjimi spomini so nejasne, posledično pa Charley izgublja občutek za resničnost. Film razkriva njegov notranji boj na intimen in pretresljiv način, ko gledalec počasi spoznava obseg njegovega dvoma in strahu.

Charley se postopoma oddalji od družine in prijateljev, saj skrivnosti in sram onemogočajo normalne odnose. Potone v samoto, kjer njegova umetniška dela postanejo zrcalo nočnih grozot — bliski spomina in domnevna dejanja se v njegovih platnih in skicah vračajo s surovo iskrenostjo. Umetnost, namesto da bi pomagala zdraviti, izgleda kot katalizator, ki razgali njegove najtemnejše misli.

Napetost narašča, ko meje med domnevnim in resničnim postajajo vedno bolj zabrisane. Film raziskuje teme krivde, identitete in negotovosti: ali so Charleyjevi spomini le posledica alkoholiziranega zanikanja ali se v njih skriva nekaj nadnaravnega? To vprašanje preganja tako njega kot ljudi okoli njega in nas sili k razmisleku o tem, kako zelo verjamemo lastnim čutom.

V vizualno atmosferičnem prikazu režiser prikaže mračen in intimen portret človeka na robu. Sintetizacija ostrega psihološkega pritiska, simbolične umetnosti in napetih odnosov ustvarja film, ki gledalca drži v negotovosti in ga hkrati vabi k premišljevanju o tem, kaj pomeni izgubiti nadzor nad svojim življenjem.