Joseph P. Reidy

Napet triler o dveh policistih, ujetih v številne prevare in dvojne igre med zakonom in kriminalom, ki je Martinu Scorseseju končno prinesel zasluženega oskarja. Film se odvija v južnem Bostonu, kjer je državna policija napovedala odločno vojno organiziranemu kriminalu. Znebiti se hočejo vplivnega mafijskega šefa Franka Costella, in to od znotraj. Mladi novinec, Billy Costigan, ki je odraščal v južnem Bostonu, dobi nalogo, da se vtihotapi v mafijske kroge, ki jih vodi Costello. Medtem ko se Billy trudi pridobiti Costellovo zaupanje, se še en mlad policist, ki prihaja z bostonskih ulic, Collin Sullivan, hitro vzpenja po policijski lestvici. Dobil je svoje mesto v posebni preiskovalni enoti, ki ima nalogo zrušiti Costella. Toda njegovi nadrejeni ne vedo, da Colin pravzaprav dela za Costella, zaradi česar je mafijski šef vedno en korak pred policijo.

New York, 1863. Spodnji Manhattan je mesto nezakonitosti, brezmejne politične korupcije in velikih nemirov. Zaradi državljanske vojne je država razcepljena in na pragu kaosa. Tudi prebivalcem razvpitega predela Manhattna "Five Points" je vojna vse bliže. Amsterdam Vallon, mladi irsko-ameriški priseljenec se vrne v Five Points po petnajstih letih. Tam se hoče maščevati Williamu Cuttingu, oz. Billu Klavcu, mogočni vodji antiimigrantske bande, ki je ubil njegovega očeta. Amsterdam ve, da je prvi korak do uresničitve njegove naloge prebiti se v Billov krog. Toda s svojo neizmerno samostojnostjo in lepoto ga privlači tudi skrivnostna tatica Jenny Everdeane. In prav njena skrivna preteklost nepričakovano zaplete Amsterdamov načrt. Njegova pot postane bitka tako za njegovo osebno preživetje kot za preživetje njegovega naroda. Višek doseže med vojno leta 1863, ko je Amerika priča najhujšim mestnim nemirom v vsej zgodovini.

Življenjepis večplastnega Howarda Hughesa, ki je nekaj očeta podedoval po očetovem podjetju, da se je preselil v Hollywood, kjer je zbral veliko bogastvo. Bil je eden najvidnejših producentov v ameriški kinematografiji v tridesetih in štiridesetih letih, ki je začel kariero, kot je Jean Harlow's in postal lastnik RKO Radio Pictures. Toda Hughes je bil poleg proizvajalca priznani industrialec in poslovnež, ki je imel svoj pomen tudi v svetu letalstva.

48 ur v življenju izgorelega bolniškega zdravnika. Ko ga je oče Frank poklical zaradi reševanja življenj, Frank vidi duhove tistih, ki jih ni uspel rešiti na vsakem koraku. Poskusil je vse, kar je bilo mogoče, da bi bil odpuščen, klical je bolne, odlašal s klicem, če bi se moral soočiti s še eno žrtev, ki ji ni mogel pomagati, vendar ne more sam prenehati z delom.

Sawyer Valentini se preseli v Pensilvanijo, da bi dokončno ušla neuravnovešenemu moškemu, ki jo je zadnji dve leti vztrajno zalezoval. Vendar jo tudi v novem mestu preganjajo prividi nekdanjega znanca. Sawyer obišče psihiatrično ustanovo in tam podpiše dokument, s čimer nevede privoli v 24-urno prostovoljno hospitalizacijo. Čas hospitalizacije se nato podaljša, ko zdravniki in medicinsko osebje začnejo resno dvomiti o njeni prisebnosti. Sawyer je prepričana, da je eden izmed članov osebja njen zalezovalec. Naredila bo vse, da bo preživela in pobegnila od tam.

Scorsesejev film je posnet po resnični zgodbi profesionalnega zločinca Henryja Hilla, ki si je že od malih nog želel postati član mafije. Ko se mu je želja uresničila, se je skupaj z gangsterjema Tommyjem DeVitom in Jimmyjem Conwayem počasi ujel v svet kriminala, denarja in mamil. Nazadnje je končal kot begunec brez imena pod zaščito ameriške vlade. Svojo zgodbo je zaupal novinarju Nicholasu Pileggiju, ki je o njem napisal knjižno uspešnico. Film je bil nominiran za šest oskarjev. V glavnih vlogah igrajo Robert DeNiro, Ray Liotta in Joe Pesci, ki si je upravičeno prislužil oskarja.

Napet triler o dveh policistih, ujetih v številne prevare in dvojne igre med zakonom in kriminalom, ki je Martinu Scorseseju končno prinesel zasluženega oskarja. Film se odvija v južnem Bostonu, kjer je državna policija napovedala odločno vojno organiziranemu kriminalu. Znebiti se hočejo vplivnega mafijskega šefa Franka Costella, in to od znotraj. Mladi novinec, Billy Costigan, ki je odraščal v južnem Bostonu, dobi nalogo, da se vtihotapi v mafijske kroge, ki jih vodi Costello. Medtem ko se Billy trudi pridobiti Costellovo zaupanje, se še en mlad policist, ki prihaja z bostonskih ulic, Collin Sullivan, hitro vzpenja po policijski lestvici. Dobil je svoje mesto v posebni preiskovalni enoti, ki ima nalogo zrušiti Costella. Toda njegovi nadrejeni ne vedo, da Colin pravzaprav dela za Costella, zaradi česar je mafijski šef vedno en korak pred policijo.

Ustvarjalci nepozabnih komedij Ali G Indahouse, Borat in Brüno se podajo v nenavadno kraljevino Wadijo, ki jo ljubeče vodi diktator Aladeen. Ker ne želi, da bi njegovo ljudstvo izpridila nemoralna svobodomiselnost zahodnjakov, se Aladeen odpravi v New York, kjer želi spregovoriti na skupščini Združenih narodov. Toda dvolični Američani spremenijo njegovo zunanjost, da nihče več ne more prepoznati njegove diktatorske veličine. Pomoč mu ponudi prijazna mladenka, ki mu omogoči nepričakovan vpogled v vsakdanje življenje zahodne civilizacije.

Mojster psiholoških dram Rekvijem za sanje in Rokoborec se potopi v um ambiciozne baletke Nine, ki si želi v naslednji predstavi zagotoviti glavno vlogo. Toda kmalu spozna, da dvolični direktor baletne hiše od nje pričakuje intimne usluge, težave ji povzroča radoživa konkurentka Lily, doma pa jo dodatno obremenjuje zahtevna mama. Fizični napori in psihološki stres Nino pahne v vrtinec samouničujočega iskanja popolnega baletnega nastopa.

New York, 1863. Spodnji Manhattan je mesto nezakonitosti, brezmejne politične korupcije in velikih nemirov. Zaradi državljanske vojne je država razcepljena in na pragu kaosa. Tudi prebivalcem razvpitega predela Manhattna "Five Points" je vojna vse bliže. Amsterdam Vallon, mladi irsko-ameriški priseljenec se vrne v Five Points po petnajstih letih. Tam se hoče maščevati Williamu Cuttingu, oz. Billu Klavcu, mogočni vodji antiimigrantske bande, ki je ubil njegovega očeta. Amsterdam ve, da je prvi korak do uresničitve njegove naloge prebiti se v Billov krog. Toda s svojo neizmerno samostojnostjo in lepoto ga privlači tudi skrivnostna tatica Jenny Everdeane. In prav njena skrivna preteklost nepričakovano zaplete Amsterdamov načrt. Njegova pot postane bitka tako za njegovo osebno preživetje kot za preživetje njegovega naroda. Višek doseže med vojno leta 1863, ko je Amerika priča najhujšim mestnim nemirom v vsej zgodovini.

Poletje, leta 1957. Nekdanji voznik in ustanovitelj najbolj znane avtomobilske in dirkalne znamke na svetu Enzo Ferrari, je v krizi. Tovarni, ki sta jo z ženo Lauro pred desetimi leti zgradila iz nič, grozi stečaj. Njun buren zakon se spopada z žalovanjem za enim sinom in priznanjem za drugega. Medtem jih strast do zmage njegovih voznikov potisne na rob, ko se podajo na nevarno kultno vzdržljivostno dirko Mille Miglia, ki poteka od Brescie do Rima in nazaj.

Državni tožilec Jim Garrison začne na lastno pest raziskovati atentat na Kennedyja, ki se je zgodil 22. novembra 1963 v Dallasu, saj uradni izjavi FBI-ja ne verjame. Svoj nos velikokrat vtakne tja, kamor ne sodi, zato trpi tudi njegova družina. Film je bil nominiran za osem oskarjev, med drugim tudi za najboljši film.

Življenjepis večplastnega Howarda Hughesa, ki je nekaj očeta podedoval po očetovem podjetju, da se je preselil v Hollywood, kjer je zbral veliko bogastvo. Bil je eden najvidnejših producentov v ameriški kinematografiji v tridesetih in štiridesetih letih, ki je začel kariero, kot je Jean Harlow's in postal lastnik RKO Radio Pictures. Toda Hughes je bil poleg proizvajalca priznani industrialec in poslovnež, ki je imel svoj pomen tudi v svetu letalstva.

"Čikaška sedmerica" – Abbie Hoffman, Jerry Rubin, David Dellinger, Tom Hayden, Rennie Davis, John Froines in Lee Weiner – so bili aktivisti, ki so se posluževali različnih metod, a so imeli skupen cilj: končati vojno v Vietnamu. Leta 1968 so – ne da bi se o tem med seboj dogovorili – na čelu svojih različnih organizacij odpotovali v Chicago, da bi s protesti pred Demokratsko nacionalno konvencijo pritegnili pozornost javnosti in medijev k svojim ciljem. Ker niso dobili dovoljenj za shod, so se protesti končali s prelivanjem krvi in nasiljem, ki ga je – po njihovih trditvah – sprožila čikaška policija. Obtoženi so bili zarote in načrtovanja izgredov, sojenje proti njim pa se je vleklo kar šest mesecev.

Jim Morrison je bil vsekakor zelo samosvoja in edinstvena osebnost, čeprav njegova življenjska zgodba spominja na mnoge glasbenike, ki so uspeli v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V nenehnem iskanju samega sebe in uspehu, ki ga je požel s svojimi skladbami, ni našel pravega odgovora. Ustanovil je skupino The Doors, ki si je čez noč pridobila poslušalce. Postal je idol mladih po vsem svetu in je to še danes. Kot večina mladih v šestdesetih ni mogel mimo drog. Z njimi je počasi uničeval svoje življenje, dokler ni v 27. letu starosti umrl. Prispevki glasbenih nastopov Doorsov so nadvse prepričljivi, v Morrisona se je odlično poglobil Val Kilmer. Pesmi, ki jih je Morrison pustil za seboj, so resnične in čudovite. In so ostale.

Ko gospod Harrigan umre, Craig, najstnik, ki se je spoprijateljil z njim in zanj opravljal nenavadna dela, pred pokopom spusti njegov pametni telefon v njegov žep. Ko kasneje osamljeni mladenič svojemu mrtvemu prijatelju pošlje sms, ves šokiran dobi povratni odgovor.

Filmska različica broadwayskega muzikala, v katerem Usnavi, simpatični lastnik newyorške bodege, si vsak dan prihrani vsak peni, ko si predstavlja in poje o boljšem življenju.

Po romanu Nikosa Kazantzakisa se v svoji drami mojster režije Martin Scorsese poglablja v um in dušo Jezusa Kristusa ter njegovih notranjih bojev, ki jih doživlja, ko odkrije, da je Božji sin. Ob nominirancih Willemu Dafoeju (Kristus) in Harveyju Keitelu (Juda) je za svojo kontroverzno mojstrovino tudi Scorsese prejel nominacijo za oskarja za režijo. Preroški ali bogokleten? To presodite sami, a vendar studio Vanguard Cinema prinaša najbolj kontroverzen film desetletja. Globoko izpovedni in osebni film je režiserju Martinu Scorseseju prinesel nominacijo za najboljšo režijo leta 1988. Willem Dafoe ("Platoon") je Jezus iz Nazareta, ki se bojuje zoper neizbežno usodo. Igrajo tudi Barbara Hershey, Harvey Keitel in David Bowie.

48 ur v življenju izgorelega bolniškega zdravnika. Ko ga je oče Frank poklical zaradi reševanja življenj, Frank vidi duhove tistih, ki jih ni uspel rešiti na vsakem koraku. Poskusil je vse, kar je bilo mogoče, da bi bil odpuščen, klical je bolne, odlašal s klicem, če bi se moral soočiti s še eno žrtev, ki ji ni mogel pomagati, vendar ne more sam prenehati z delom.

Sawyer Valentini se preseli v Pensilvanijo, da bi dokončno ušla neuravnovešenemu moškemu, ki jo je zadnji dve leti vztrajno zalezoval. Vendar jo tudi v novem mestu preganjajo prividi nekdanjega znanca. Sawyer obišče psihiatrično ustanovo in tam podpiše dokument, s čimer nevede privoli v 24-urno prostovoljno hospitalizacijo. Čas hospitalizacije se nato podaljša, ko zdravniki in medicinsko osebje začnejo resno dvomiti o njeni prisebnosti. Sawyer je prepričana, da je eden izmed članov osebja njen zalezovalec. Naredila bo vse, da bo preživela in pobegnila od tam.

L. 1958 so televiziji vladali kvizi in Charles Van Doren je bil priljubljen zmagovalec, ki se je pojavil tudi na naslovnicah. S svojim znanjem je pritegnil veliko gledalcev, ki niso vedeli, da je vse igra. Ko ga razkrinkajo, to pretrese Ameriko.